About Me

Moja fotografija
Medpodjetniški Izobraževalni Center
Novo mesto, Slovenia
Ogled mojega celotnega profila

Spremljevalci

četrtek, 16. september 2010

ponudba

Spoštovani,

 

Na podlagi dogovora o medsebojnem sodelovanju vam pošiljam ponudbo artiklov našega zavoda.

xyz

Test

sreda, 15. september 2010

PODJETNIŠTVO IN PODJETNIK

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem podjetništvo opredeljeno kot prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha (rezultata) ob prisotnosti tveganja. Podjetništvo je odločilno za obstoj podjetja, saj brez podjetnosti večina organizacij ne bi mogla delovati.

Podjetništvo je proces iskanja ali ustvarjanja poslovnih priložnosti ter njihovo izkoriščanje, neodvisno od virov, s katerimi podjetnik trenutno razpolaga. 
Podjetnik je osrednja figura v ekonomiki. To lahko trdimo tudi za kmetijstvo. Podjetnik je posameznik, ki pravočasno in gibko identificira priložnosti, zbere potrebne vire, izpelje praktičen akcijski načrt in požanje nagrado.
 Značilnosti podjetnika so da: 
Þ    Daje pobudo v kombiniranju prvin poslovnega procesa s ciljem izdelati blago,
Þ    Sprejema temeljne odločitve, ki zadevajo usodo podjetja,
Þ    Sprejema riziko, za kar je nagrajen z dobičkom in
Þ    Oblikuje poslovne organizacije in uvaja nove izdelke in tehnike.

Poglede na podjetnika in podjetništvo lahko razdelimo v tri sklope.

Prvi sklop je značilen zlasti za ekonomiste, ki se ukvarjajo predvsem s kaj. Zanima jih kaj se dohaja v ekonomskem sistemu, ko podjetniki opravljajo svojo funkcijo. Gledajo predvsem kakšen je njihov neto učinek na delovanje ekonomskega sistema. Temeljna enota analize v tem primeru je podjetniška funkcija in njen učinek na ekonomski sistem.

Drugi je značilen za raziskovalce s področja sociologije in psihologije , ki se ukvarjajo s podjetnikom kot posameznikom. Te skupine raziskovalcev ne zanima , kaj se dogaja, ko so podjetniki v akciji, zanima jih zakaj počno to kar pač počno. Jedro in temeljna enota analize je posamezno človeško bitje s svojo individualno zgodovino, izkušnjami, motivacijo, cilji, vrednotami, idejami. Psihologija se ukvarja s tem na ravni posameznika, sociologija znotraj vrednostnega in statusnega družbenega okvira.

Tretja skupina podjetnikov se je vse bolj uveljavila od druge polovice sedemdesetih let. Ta skupina meni, da ni dovolj samo oblikovati podjetniško stvarnost, ampak je potrebno v tej stvarnosti tudi aktivno delovati. To pomeni, da morajo teoretske osnove ponuditi tudi orodja za to, da bi podjetniki lahko čim uspešnejše opravljali svojo podjetniško funkcijo. Zato se pri tej skupini vedno pojavi vprašanje kako. Pomembna je tudi analiza značilnosti podjetnega upravljanja. Lahko govorimo o managerjih, ki delajo v organizacijah oziroma podjetjih.

Manager usmerja človeške in materialne vire ter vodi delo organizacije (podjetja, kmetijskega gospodarstva). Managerji ne opravljajo vseh del, ampak samo tista, ki so pomembna za uspešno delovanje podjetja.

Pojem manager se nanaša na razne vrste managerjev in njihovih opravil. Managerji so lahko vodje oddelkov, služb, projektov, mojstri, nadalje preddelavci, nadzorniki, direktorji, ravnatelji, upravitelji, vodje kmetijskih gospodarstev, predsedniki itd. 
Management pomeni planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v podjetju, oziroma vseh nalog, ki jih zaposleni opravljajo. Manegement je usklajevanje nalog in dejavnosti za dosego postavljenih ciljev. Lahko ga opredelimo tudi kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavijo na področju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju ciljev poslanstva in razvoja podjetja.

Management je mentalna (miselna, intuitivna, občutena) dejavnost ljudi v organizacijskem sistemu. Je ključni podsistem v podjetju, ker usmerja in povezuje vse druge podsisteme. V tem smislu management vsebuje: 

Þ    Koordinacijo človeških, materialnih in finančnih virov s cilji podjetja,
Þ    Povezovanje podjetja z zunanjim okoljem in odzivanje na potrebe družbe,
Þ    Razvijanje organizacijskega vzdušja, kar pomaga doseči individualne in skupne cilje,
Þ    Učinkovito opravljanje nalog kot so: opredeljevanje ciljev, načrtovanje, pridobivanje virov, organiziranje, izvajanje, spremljanje, kontroliranje,
Þ    Izpeljevanje različnih poslovnih dejavnosti razvojne, informacijske in odločitvene  narave.

Bistveno za manegement je, da iz  relativno med seboj povezanih virov dejavnosti, oblikuje sistem, ki ima natanko opredeljen(e) cilj(e).
torek, 14. september 2010

Zagotavljanje varnosti živil

Grozdje se pridela po načelih dobre kmetijske prakse, ki so zapisana v Svetovalnem kodeksu dobre kmetijske prakse.


Pridelovalec grozdja je dolžan po Pravilniku o dolžnosti uporabnikov
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2003) - v nadaljnjem besedilu FFS - voditi evidenco o uporabi FFS (Priloga 4).

Vsebina evidence o uporabi FFS je predpisana, oblika pa ne. Pridelovalec jo lahko vodi v zvezku, računalniku, registratorju ali na drug način. Odsotnost ostankov FFS lahko vinar dokazuje tudi s kemično analizo.


Pridelovalcem, ki že vodijo predpisane evidence o uporabi FFS v integrirani pridelavi, ekološki pridelavi ali ukrepih Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP), ni potrebno podvajati zgoraj navedenih evidenc.


  • S številnimi znanstvenimi raziskavami (Flori s sodelavci 2000, Navarro s sodelavci 2000, Medina s sodelavci 2000 in Angelova s sodelavci 1999) je bilo dokazano, da FFS in težke kovine, ki lahko vstopijo v most oziroma proces fermentacije, kasneje zaradi različnih usedanj in ločevanj usedline izginejo oziroma se njihova stopnja zmanjša pod predpisano dopustno mejo in ne predstavljajo tveganj v smislu ostankov, če jih uporabljamo v skladu z navodili.
Nadzor nad surovino - grozdjem, ki vstopa v proces predelave v vino - je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti vina, zato naj nabava/nakup grozdja poteka od poznanega, zanesljivega dobavitelja.


Ob sprejemu grozdja v vinsko klet oz. nakupu pri pridelovalcu mora vinar preveriti evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Priloga 4) za kupljene količine in podatke o dokupu zabeležiti v kletarski evidenci B (Priloga 6).


Enake evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev mora izkazovati tudi za celotno količino grozdja, ki ga je pridelal sam in iz katerega bo proizvedel vino.

Osebna higiena

Pri pridelavi vina je potrebno vzdrževati osebno higieno, nositi čisto delovno obleko in obuvala. Poškodbe na rokah (praske, opekline, vreznine in druge rane) je treba prekriti z nepremočljivimi obliži oz. obvezami ali rokavicami.

 

Umivanje rok se mora izvajati pravilno in to po vsakem prihodu na delo, po opravilu v nečistem delu obrata, po uporabi stranišča, po ravnanju z odpadki, po čiščenju prostorov in površin, pri menjavi opravil oz. tako pogosto, kot je potrebno, da se z rokami ne prenaša onesnaženje s patogenimi in z drugimi organizmi.

 

Če oseba, ki dela z vinom, sumi, da je zbolela za nalezljivo boleznijo, ki se lahko prenaša z živili (npr. bolezni z drisko, bruhanjem, vnetim žrelom, povišano telesno temperaturo ipd.), ne sme priti v stik z živilom

 

Vinar mora pri svojem delu izvajati obveznosti iz Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili.

 

(Priloga 2: Izjava vinarja k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom).

Shranjevanje vina

 

Shranjevanje vina se pogosto izvaja v prostorih, v katerih so lahko prisotni plesen po stenah, kondenz, višji odstotek vlage, prah ali pajčevina na stenah in steklenicah, tla pa so iz steptane zemlje.

 

Ne glede na to, da je ta tradicionalen način sprejemljiv, saj je vino varno shranjeno v cisternah, sodih ali steklenicah, pa je potrebno postopke predelave grozdja izvajati na higienski način zaradi preprečitve kontaminacije vina med različnimi delovnimi postopki oz. med delovnim postopkom samim.

 

Tla in stene prostora za predelavo grozdja morajo biti dobro vzdrževani. Omogočati morajo enostavno čiščenje in biti zato iz nevpojnih, pralnih, netoksičnih materialov. Stropi morajo biti čisti, po možnosti izdelani tako, da se na njih ne nabira kondenz.

 

Priporočljivo je, da prostori nimajo ostrih kotov oz. robov na stičišču sten in tal. Če je možno, naj bo razporeditev opreme takšna, da ni možno nabiranje umazanije (npr. po skritih kotih, za napravami ipd.).

 

Priporočljivo je, da so odprtine, skozi katere se izvaja zračenje obrata (tudi okna), na tisti strani objekta, ki je obrnjena stran od izvora nezaželenega vonja (npr. gnojišča, hleva).

 

Obrat mora biti naravno ali umetno prezračevan. Če je v kleti sistem za umetno prezračevanje, ga je potrebno vzdrževati in čistiti po navodilih proizvajalca.

Obrat mora biti tudi ustrezno osvetljen, da je omogočeno higiensko izvajanje katerihkoli postopkov ob kateremkoli času.

 

Osebe, ki živijo in delajo na kmetiji, lahko uporabljajo sanitarije v stanovanjski hiši.

V primeru, da so sanitarni prostori zraven prostorov za proizvodnjo, je potrebno onemogočiti prenos aerosolov in vonjav iz sanitarnih prostorov v druge dele živilskega obrata.

 

Sistem umetnega prezračevanja  sanitarnih  prostorov  naj  bo  ločen  od  ostalega  sistema  prezračevanja  kletnih prostorov.

Za stalno zaposleno osebje mora biti na razpolago dodaten sanitarno - garderobni prostor. Lahko je v sklopu kmetije.

 

Ureditev obrata mora zagotavljati tudi učinkovito zaščito pred škodljivci (mrčes, glodalci, ptice,...). Ti prenašajo različne povzročitelje bolezni. Najučinkovitejša zaščita je preprečitev njihovega vstopa v živilski obrat - vinsko klet.

Načela sistema HACCP

 

 

SISTEM HACCP je sestavljen iz sedmih načel:

 

  1. izvedi analizo tveganja
  2. določi kritične kontrolne točke
  3. vzpostavi mejne vrednosti
  4. vzpostavi sistem nadzora, obvladovanja in spremljanja KKT-jev
  5. Vzpostavi korektivne ukrepe, kadar nadzor pokaže, da KKT ni pod kontrolo
  6. Vzpostavi postopke verifikacije, ki dokazujejo, da je sistem HACCP učinkovit in validiran
  7. Vzpostavi dokumentacijo vseh procesov in dokumente, primerne tem načelom in njihovi aplikacij, vključno s posodabljanjem

HACCP

 

HACCP sistem (Hazard Analysis and Critical Control Point System) je preventivni sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.

 

Cilj vzpostavljenega HACCP sistema je zagotoviti varna živila za potrošnika. Varnost živil je v glavnem dosežena z dobro higiensko prakso oz. spremljajočimi higienskimi programi, zagotovljena pa je s HACCP sistemom. To je sistem, ki je osredotočen na obvladovanje kritičnih kontrolnih točk.

sobota, 4. september 2010

Malo slik za dobro voljo

Na Centru Biotehnike in turizma, vzgajamo vrhunski kader in podajamo odlično in uporabno izobrazno, ki je koristna vsakemu našemu študentu. Kot primer vsestranske izobrazbe si lahko pogledate nekaj slik našega absolventa.

Naša slika