About Me

Moja fotografija
Medpodjetniški Izobraževalni Center
Novo mesto, Slovenia
Ogled mojega celotnega profila

Spremljevalci

torek, 14. september 2010

Zagotavljanje varnosti živil

Grozdje se pridela po načelih dobre kmetijske prakse, ki so zapisana v Svetovalnem kodeksu dobre kmetijske prakse.


Pridelovalec grozdja je dolžan po Pravilniku o dolžnosti uporabnikov
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2003) - v nadaljnjem besedilu FFS - voditi evidenco o uporabi FFS (Priloga 4).

Vsebina evidence o uporabi FFS je predpisana, oblika pa ne. Pridelovalec jo lahko vodi v zvezku, računalniku, registratorju ali na drug način. Odsotnost ostankov FFS lahko vinar dokazuje tudi s kemično analizo.


Pridelovalcem, ki že vodijo predpisane evidence o uporabi FFS v integrirani pridelavi, ekološki pridelavi ali ukrepih Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP), ni potrebno podvajati zgoraj navedenih evidenc.


  • S številnimi znanstvenimi raziskavami (Flori s sodelavci 2000, Navarro s sodelavci 2000, Medina s sodelavci 2000 in Angelova s sodelavci 1999) je bilo dokazano, da FFS in težke kovine, ki lahko vstopijo v most oziroma proces fermentacije, kasneje zaradi različnih usedanj in ločevanj usedline izginejo oziroma se njihova stopnja zmanjša pod predpisano dopustno mejo in ne predstavljajo tveganj v smislu ostankov, če jih uporabljamo v skladu z navodili.
Nadzor nad surovino - grozdjem, ki vstopa v proces predelave v vino - je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti vina, zato naj nabava/nakup grozdja poteka od poznanega, zanesljivega dobavitelja.


Ob sprejemu grozdja v vinsko klet oz. nakupu pri pridelovalcu mora vinar preveriti evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Priloga 4) za kupljene količine in podatke o dokupu zabeležiti v kletarski evidenci B (Priloga 6).


Enake evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev mora izkazovati tudi za celotno količino grozdja, ki ga je pridelal sam in iz katerega bo proizvedel vino.

Osebna higiena

Pri pridelavi vina je potrebno vzdrževati osebno higieno, nositi čisto delovno obleko in obuvala. Poškodbe na rokah (praske, opekline, vreznine in druge rane) je treba prekriti z nepremočljivimi obliži oz. obvezami ali rokavicami.

 

Umivanje rok se mora izvajati pravilno in to po vsakem prihodu na delo, po opravilu v nečistem delu obrata, po uporabi stranišča, po ravnanju z odpadki, po čiščenju prostorov in površin, pri menjavi opravil oz. tako pogosto, kot je potrebno, da se z rokami ne prenaša onesnaženje s patogenimi in z drugimi organizmi.

 

Če oseba, ki dela z vinom, sumi, da je zbolela za nalezljivo boleznijo, ki se lahko prenaša z živili (npr. bolezni z drisko, bruhanjem, vnetim žrelom, povišano telesno temperaturo ipd.), ne sme priti v stik z živilom

 

Vinar mora pri svojem delu izvajati obveznosti iz Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili.

 

(Priloga 2: Izjava vinarja k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom).

Shranjevanje vina

 

Shranjevanje vina se pogosto izvaja v prostorih, v katerih so lahko prisotni plesen po stenah, kondenz, višji odstotek vlage, prah ali pajčevina na stenah in steklenicah, tla pa so iz steptane zemlje.

 

Ne glede na to, da je ta tradicionalen način sprejemljiv, saj je vino varno shranjeno v cisternah, sodih ali steklenicah, pa je potrebno postopke predelave grozdja izvajati na higienski način zaradi preprečitve kontaminacije vina med različnimi delovnimi postopki oz. med delovnim postopkom samim.

 

Tla in stene prostora za predelavo grozdja morajo biti dobro vzdrževani. Omogočati morajo enostavno čiščenje in biti zato iz nevpojnih, pralnih, netoksičnih materialov. Stropi morajo biti čisti, po možnosti izdelani tako, da se na njih ne nabira kondenz.

 

Priporočljivo je, da prostori nimajo ostrih kotov oz. robov na stičišču sten in tal. Če je možno, naj bo razporeditev opreme takšna, da ni možno nabiranje umazanije (npr. po skritih kotih, za napravami ipd.).

 

Priporočljivo je, da so odprtine, skozi katere se izvaja zračenje obrata (tudi okna), na tisti strani objekta, ki je obrnjena stran od izvora nezaželenega vonja (npr. gnojišča, hleva).

 

Obrat mora biti naravno ali umetno prezračevan. Če je v kleti sistem za umetno prezračevanje, ga je potrebno vzdrževati in čistiti po navodilih proizvajalca.

Obrat mora biti tudi ustrezno osvetljen, da je omogočeno higiensko izvajanje katerihkoli postopkov ob kateremkoli času.

 

Osebe, ki živijo in delajo na kmetiji, lahko uporabljajo sanitarije v stanovanjski hiši.

V primeru, da so sanitarni prostori zraven prostorov za proizvodnjo, je potrebno onemogočiti prenos aerosolov in vonjav iz sanitarnih prostorov v druge dele živilskega obrata.

 

Sistem umetnega prezračevanja  sanitarnih  prostorov  naj  bo  ločen  od  ostalega  sistema  prezračevanja  kletnih prostorov.

Za stalno zaposleno osebje mora biti na razpolago dodaten sanitarno - garderobni prostor. Lahko je v sklopu kmetije.

 

Ureditev obrata mora zagotavljati tudi učinkovito zaščito pred škodljivci (mrčes, glodalci, ptice,...). Ti prenašajo različne povzročitelje bolezni. Najučinkovitejša zaščita je preprečitev njihovega vstopa v živilski obrat - vinsko klet.

Načela sistema HACCP

 

 

SISTEM HACCP je sestavljen iz sedmih načel:

 

  1. izvedi analizo tveganja
  2. določi kritične kontrolne točke
  3. vzpostavi mejne vrednosti
  4. vzpostavi sistem nadzora, obvladovanja in spremljanja KKT-jev
  5. Vzpostavi korektivne ukrepe, kadar nadzor pokaže, da KKT ni pod kontrolo
  6. Vzpostavi postopke verifikacije, ki dokazujejo, da je sistem HACCP učinkovit in validiran
  7. Vzpostavi dokumentacijo vseh procesov in dokumente, primerne tem načelom in njihovi aplikacij, vključno s posodabljanjem

HACCP

 

HACCP sistem (Hazard Analysis and Critical Control Point System) je preventivni sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.

 

Cilj vzpostavljenega HACCP sistema je zagotoviti varna živila za potrošnika. Varnost živil je v glavnem dosežena z dobro higiensko prakso oz. spremljajočimi higienskimi programi, zagotovljena pa je s HACCP sistemom. To je sistem, ki je osredotočen na obvladovanje kritičnih kontrolnih točk.